Če imate mladička, ste se pri navajanju na hišni boks zelo verjetno že vprašali, ali je sprejemljivo, da ga pustite jokati, da se »navadi«. Skrbniki se pri tem pogosto srečujejo z nasprotujočimi si informacijami in nasveti, kar lahko povzroča dodatno negotovost in dvome. Če ste ob vsem tem zmedeni – niste sami.

Navajanje na hišni boks: »Če joka, bo že minilo … kajne?«

Večina skrbnikov mladičkov je že slišala priporočila, kot so: »mladiček se mora naučiti«, »ne skrbite, navadil se bo«, »ne smete popustiti« ali »če popustite, bo dobil, kar hoče«. Takšni nasveti izhajajo iz starejših, danes že preseženih pristopov šolanja psov.

V zadnjih letih je znanost o vedenju psov prinesla pomembna nova spoznanja o tem, kako se psi učijo in kako doživljajo stres. Danes vemo, da lahko pristop, pri katerem mladička pustimo jokati, vodi v neželene vedenjske posledice, kot so povečan stres in anksioznost, odpor do hišnega boksa ali pasje ogradice, strah pred zaprtimi prostori ter celo razvoj ločitvene tesnobe.

Zakaj mladički jokajo, ko so sami?

Biti sam za mladička ni naravno stanje. Pse smo skozi generacije vzredili kot družabne, spremljevalne živali, zato so danes zelo oddaljeni od svojih prednikov, volkov, ki so do ljudi previdni in zadržani.

Mladiček je bil do nedavnega z mamo, sorojenci in začasno družino. Nato je bil nenadoma ločen od vsega, kar mu je bilo znano, domače in varno. Zdaj je v novem okolju, z novo družino, brez mame in sorojencev, ob katere bi se lahko stisnil in skupaj zaspal.

Zato ni presenetljivo, da mladički cvilijo, jokajo in doživljajo stres, ko jih poskušamo pustiti same v hišnem boksu ali pasji ogradici. Pravzaprav bi bilo presenetljivo, če mladiček v takšni situaciji ne bi pokazal vsaj neke oblike stiske.

Učiti mladička, da uživa v hišnem boksu ali drugem varnem prostoru ter da zna biti sam, se lahko na začetku zdi zahtevno. Kadar je proces izveden pravilno, mladičku pomaga, da se v svojem prostoru počuti varno in zaščiteno, kar je izjemno pomembno takrat, ko ga boste morali pustiti samega doma. Da bi bil ta proces uspešen, pa je treba upoštevati nekaj pomembnih smernic.

Pomembno pa je vedeti: cilj ni, da se mladiček »sprijazni« z boksom, temveč da ga doživlja kot varen in prijeten prostor.

Kaj DELATI in česa NE pri navajanju mladička na samoto

Poglejmo nekaj osnovnih priporočil, kaj je pri učenju samote v hišnem boksu ali drugem varnem prostoru smiselno in česa se je bolje izogniti.

DELATI: omogočite postopno navajanje

Hišni boks postavite v prostor, kjer mladiček že sicer preživlja čas (na primer v dnevni sobi).

Dovolite mu, da boks raziskuje sam, brez prisile.

Začnite hraniti obroke v hišnem boksu.

Po nekaj dneh vrata zaprite za zelo kratek čas, medtem ko opravljate manjša vsakodnevna opravila (na primer odhod na stranišče ali kratek telefonski klic).

Čas zaprtja postopno podaljšujte, dokler mladiček ne zmore ostati sproščen tudi do ene ure.

NE DELATI: mladička ne silite v hišni boks

Če mladiček okleva, ga ne potiskajte v boks. Namesto tega poskrbite, da bo boks postal prijeten prostor, tako da vanj dodate njegove najljubše igrače ali priboljške.

Dolgotrajne zaposlitve za čas samote

Pri mladičkih pogosto uporabljam kombinacijo polnjenega ali zamrznjenega KONG-a ter žvečilke. Zamrznjen KONG nudi takojšnje zadovoljstvo, medtem ko žvečenje omogoča daljšo, bolj umirjeno zaposlitev.

Ko mladiček zaključi s KONG-om, je pogosto že pripravljen na počitek. Če je še buden, ima možnost nadaljevati z žvečenjem. Do konca časa samote je tako deležen okusnih priboljškov in samoto poveže z nečim pozitivnim. Mladički se zato pogosto začnejo veseliti časa v hišnem boksu, saj se tam dogajajo prijetne stvari.

DELATI: uporabljajte pozitivno utrjevanje

Če mladiček prostovoljno vstopi v hišni boks, ga pohvalite in v notranjost raztresite majhno pest zelo okusnih priboljškov. Na ta način okrepite želeno vedenje in povečate verjetnost, da ga bo mladiček ponovil.

NE DELATI: mladička ne pustite jokati

Namestite kamero, da lahko mladička opazujete in posredujete še preden stiska postane prevelika. Jok je jasen znak, da mladičku ni udobno. Bolj ko ga puščate jokati, bolj se uči, da hišni boks ni varen prostor.

Pri učenju, da uživa v svojem varnem prostoru, je ključno, da se vedno vrnete ponj, preden začne kazati znake stresa.

Moji najpomembnejši nasveti za navajanje na hišni boks

Moj najljubši način, kako mladičkom pomagati pri privajanju na hišni boks, je uporaba pasje ogradice v kombinaciji z boksom.

Ogradica mladičku omogoča več prostora in prepreči, da bi se prehitro počutil utesnjenega. Takšna postavitev mu daje možnost izbire – lahko gre v hišni boks ali iz njega – kar celoten proces naredi manj stresen in bolj pozitiven.

Mladički pogosto sami vstopijo v hišni boks, kadar imajo to možnost, hkrati pa se počutijo varne, ker vedo, da lahko pridejo tudi ven. Prezgodnje zapiranje vrat jim odvzame občutek nadzora in lahko zavre napredek pri navajanju na boks.

Dajanje izbire mladičkom gradi samozavest in jim pomaga, da hišni boks povežejo z varno, pozitivno izkušnjo.

Ustvarite prijeten in pomirjujoč prostor

V hišni boks ali ogradico dodajte udobno ležišče ali mehke odeje, v katere se lahko mladiček stisne.

Predvajajte umirjeno glasbo ali pustite prižgan televizor, da prostor ni popolnoma tih.

V ogradico postavite dovolj obogatitvenih vsebin, da ima mladiček na voljo različne možnosti za igro in žvečenje. Naj bo to prostor, v katerega bo mladiček rad vstopil.

Zaključek

Učenje samote je pomembno – vendar mora vedno potekati v mladičkovem tempu. Vsak mladiček je individuum in ne obstaja metoda, ki bi ustrezala vsem.

Nekateri se bodo prilagodili hitreje in lažje, drugi bodo potrebovali bolj nežen pristop in več časa. Nekaterim bo bolj ustrezala ogradica, drugim boks, tretjim ograjen prostor ali soba.

Če boste sledili tem smernicam in hkrati pozorno poslušali svojega mladička, mu boste že od samega začetka postavili zelo dobre temelje za prihodnost.

Zapomnite si – do zdaj vaš mladiček še nikoli ni bil sam.💛